VLAGANJE V ŠPORTNO GIBALNO AKTIVNOST ZAPOSLENIH: 
STROŠEK ALI KORIST ZA PODJETJA?

Da športno gibalna aktivnost prinaša posamezniku določene zdravstvene koristi je danes veliki večini poznano, morda malo manj, da tudi znanstveno dokazano pomaga pri:

• preprečevanju srčno-žilnih in mišično-skeletnih obolenj, 
• diabetesu tipa 2, 
• nekaterih vrstah raka in tako 
• zmanjšuje tveganje za prezgodnjo umrljivost. 

Poleg tega prispeva k:

• izboljšanju duševnega zdravja, 
• splošnega počutja, 
• vpliva na spanje, spomin in zbranost. 
• pomaga ohranjati zdravo telesno težo in s tem  
• pripomore k boljši samopodobi ter 
• krepi občutek moči, da smo življenju kos. 

Povezava obstaja tudi z debelostjo in depresijo, ki pa sta lahko tako vzrok kot posledica premajhne športno gibalne aktivnosti.
Svetovna zdravstvena organizacija priporoča 150–300 minut zmerne aerobne telesne dejavnosti na teden ali pa vsaj 75–150 minut intenzivne aerobne telesne dejavnosti na teden za vse odrasle. 

Za dodatne zdravstvene koristi odraslim priporočajo še dodatne vaje za krepitev mišic (za vse glavne mišične skupine) vsaj dvakrat na teden. Statistični podatki kažejo, da skoraj 30% odraslih ne dosega teh priporočil Svetovne zdravstvene organizacije in da se eden od štirih odraslih ne giba dovolj.

Ker ljudje veliko večino časa preživimo na delovnem mestu ali ne bi imeti zdrave zaposlene moralo biti bistvenega pomena tudi za podjetja? Sodobni pisarniški delavci večino svojega delovnega časa preživijo v sedečem položaju. Sedentarni življenjski slog je tako žal postal fenomen sodobnega časa in je posledica tehnološkega razvoja, predvsem uporabe komunikacijsko-informacijskih tehnologij.

Spodbujanje in vlaganje v športno gibalno aktivnost zaposlenih

V ta namen je ena od možnih intervencij na delovnem mestu, ki je namenjena izboljšanju zdravja, tudi spodbujanje in vlaganje v športno gibalno aktivnost zaposlenih. Jasno je, da takšna intervencija jemlje čas in zahteva porabo morda omejenih resursov. Pa vendar raziskave kažejo, da športno gibalna aktivnost:

• pomaga preprečevati kognitivni upad, 
• izboljša spomin, 
• mentalno čustveno stanje, 
• znižuje stres ter poveča odpornost na stres,

Gibanje prispeva k izboljšanju delovne uspešnosti posameznika zaradi višje ustvarjalnosti, učinkovitosti in produktivnosti med efektivnimi urami, zmanjšanju bolniških odsotnosti (absentizma) in prezentizma (ko so zaposleni na delovnem mestu kljub bolezni ali slabemu počutju in niso učinkoviti). Še več, spodbujanje k športno gibalni aktivnosti krepi tudi občutek povezanosti in pripadnosti podjetju.

Če zgoraj napisanemu dodamo še, da so duševno zdravje, stres in mišično-skeletna obolenja trije najpogostejši razlogi za dolgotrajne bolniške odsotnosti, je odgovor bolj preprost. 

Koristi prevladajo stroške vlaganja. 

Gre za dvojno zmago, saj pridobita tako posameznik kot podjetje, saj so le zdravi in zadovoljni zaposleni so tudi uspešni posamezniki, ki skupaj tvorijo k ciljem usmerjeno in spodbudno delovno okolje, kar vpliva na uspešnost poslovanja podjetja.
Avtor: Tamara Stanković