Zgodba o uspehu ali“Moj fitnes je zakon!”
Prevrtimo čas nazaj…
- 1.2015 — dedek mraz mi je prinesel darilo. Superge in športno spodnje perilo 🙂
Kolikor se spomnim sem se takrat odločila, da je konec. Konec “mamastega” obdobja, konec ene ere.
Da razložim kako sem si navlekla dobrih 20 kg plusa, bo potreben ponoven preskok v preteklost — na začetek prve nosečnosti.
Ker sem pred tem imela izjemno slabo izkušnjo s spontanim splavom v 4. mesecu nosečnosti, me je dejstvo, da tudi tokrat krvavim zadelo kot strela iz jasnega. Stala sem na štartu maratona…ob razburjenju in zvokih nastopajočih bobnov so se mi ulile solze. V tistem trenutku sem točno vedela, da je nekaj narobe. Krvavitve so me dobesedno prikovale v posteljo za nadaljne tri mesece.
V tem času se je začelo…hrana v kafetariji, ogromno OH ter sladkorja. Priznam, da so kuharice lepo skrbele zame. 🙂
V slabih treh mesecih sem nabasala lepo število kilogramov. Koliko boste vprašali? Nimam pojma. Nisem se uspela niti zvagati, ker je Tomi pohitel. Štiri tedne prehitro in uradno nedonošen, se je rodil 17.5.2010.
Imela sva milijon in eno težavo. Od dojenja, do obiskovanja razvojne ter fizioterapije. Nekako ni bilo časa, da se pogledam v ogledalo in ukrenem nekaj z mojo vedno večjo “ritjo”. Fast forward naprej… Služba, otrok, mož, ogromna mera zanikanja, druga nosečnost in smo tu kjer smo. Dobrih dvajset kg preveč.
Čakala sem na pravi premik od znotraj. Ta dan je končno prišel januarja 2015. Starejši sin je imel pet let, mlajši pa eno.
Pomembno je omeniti, da sem v drugi nosečnosti bila diagnosticirana z nosečniško sladkorno (le zakaj) in ugotovila, da mi ta način prehrane izjemno ustreza. Zato sem — seveda v blažji, modificirani obliki s tem načinom prehrane nadaljevala in ga v različnih modifikacijah ohranjam vse do danes.
Začela sem takšna:
Danes pa sem takšna:
Prvi resni rezultati so prišli presenetljivo hitro. Bila sem pridna in si vsak teden merila obseg. V treh mesecih sem izgubila 10 cm v pasu…
Naprej je šlo samo od sebe. Po duši in vzgoji sem športnica, navajena trdega treninga in vem, da nič ne pride zlahka.
Dejstvo je, da se vse začne v kuhinji…če prav premislim, NE… NI RES. Vse se začne v glavi. Vsaka težava nastane najprej v glavi in tam se tudi začne reševati. Vedno imamo tisoč in en izgovor, zakaj pa mi ne moremo narediti nekaj zase.
V kot me je postavila zdravnica, ko mi je sporočila, da imam pri 38 letih nizek “dober” holesterol. To je znak neaktivnosti in stresa — takoj mi je bilo jasno. To sem jaz. Stres na dveh nogah, ki se ne spravi narediti nekaj za svoje zdravje.
Drugi korak je prehrana. Bistven del in spet večinoma povezan z glavo. Hrana je veliko ljudem v tolažbo, tako da se težko odrečejo najljubšim pregreham. Dejstvo je, da diete ne delujejo. Deluje SPREMEMBA prehranjevanja in športnega udejstvovanja. Ne za mesec ali tri… ZA VEDNO!!!
Tretji korak je rekreacija. Vedno sem bila aktivna, zadnja leta pa sem intenzivno začela obiskovati fitnes. V izbiro fitnesa nisem vložila veliko energije in sem izbrala fitnes, najbližje moji takratni službi. Po pregovoru, da tudi slepa kura kdaj zrno najde, sem se vpisala v najboljši fitnes v Ljubljani. Ne samo da so obiskovalci kulturni, da ni prevelike gneče, da omogoča top vadbo na napravah…
Ta fitnes ima nekaj, kar se je izkazalo za največjo motivacijo za vse moje uspehe v fitnesu — SAVNO in BAZEN!
Obisk savne je bila moja edina motivacija za jutranje obiske fitnesa. Cel čas vadbe sem si govorila — “Potrpi, na koncu te čaka nagrada!”. Ne samo da sem zaradi tega lažje vztrajala. Po izgubi toliko kilogramov, je moja koža ostala prožna in brez posledic, zaradi prevelike teže.
V tem trenutku obiskujem tudi jogo (vodene vadbe so vključene v vadnino, prav tako bazen, jacuzzi in savne). Mesečna vadnina ni najcenejša, a manjša razlika v ceni popolnoma odtehta vse pluse, ki jih nudi ŠUS Eurofitness.
Stara sem 42 let in sem v najboljši formi svojega življenja. Uživam v bordanju, teku, jadranju…V zadnjih letih se mi je zgodilo veliko lepega, v prihodnost zrem s pozitivizmom. Da bom na pragu srednjih let pripravljena ostati športna in da na koncu dočakam Matildo in ji rečem: “Mater stara, to je bilo pa življenje!”.
En pozitiven objem,
Mateja Praprotnik
